Nove Glasbene Generacije

Poučevanje in učenje glasbe služita različnim človeškim potrebam. Blackwell & McPherson trdita, da lahko več kot 95 odstotkov populacije z zadostno prakso in sistematičnim usposabljanjem razvije svoj glasbeni potencial do profesionalne ravni, Reimer pa opisuje poučevanje in učenje glasbe kot način za izboljšanje posameznikove sposobnosti pridobivanja pomembnih in razveseljivih glasbenih izkušenj. Učenje glasbenega instrumenta je lahko eden najbolj prijetnih in nagrajujočih hobijev za otroka, lahko pa je tudi vir številnih frustracij. Prav zato verjetno prihaja do osipa med učenci, ki se začnejo učiti glasbila in pozneje obupajo. Ta delež je pravzaprav zelo visok in Katarino Habe, Marušo Laure in Ano Kavčič Pucihar, ki so k sodelovanju povabile še Branko Rotar Pance, je zanimalo kakšni so razlogi za ta osip in kako bi lahko delež učencev, ki predčasno zaključijo šolanje, znižali. Izsledke preliminarne kvalitativne raziskave, ki so jo izvedle med pedagogi, ravnatelji, starši in otroci predstavlja Ana Kavčič Puc

Konec januarja je v okviru cikla Tutti Akademije za glasbo nastopil Orkester Slovenske filharmonije z dirigentom Kahijem Solomnišvilijem in tremi študentkami. Ta teden poslušamo Brahmsov violinski koncert v interpretaciji Ele Krstić, oddajo pa začenjamo z Brahmsovo komorno glasbo – z odlomkom iz Brahmsove tretje violinske sonate, ki jo je Ela Krstić izvedla 6. marca 2023 v Cankarjevem domu v okviru cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske. Ela Krstić je svoje šolanje začela na Glasbeni soli Vič - Rudnik in ga nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani v razredu Volodje Balžalorskega. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študirala v razredu Janeza Podleska.

V Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji je 31. januarja 2024 potekal koncert cikla Tutti Akademije za glasbo, na katerem je nastopil Orkester Slovenske filharmonije z dirigentom Kahijem Solomnišvilijem in tremi študentkami. Dva nastopa poslušamo danes, nastopu Ele Krstić pa bomo prisluhnili prihodnji teden. Anja Kralj je na akademiji študentka Gorjana Košute, za svoj nastop pa je izbrala Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 35 Ericha Korngolda. Pianistka Lara Oprešnik pa je magistrski študij na Akademiji za glasbo vpisala v razredu Rubena Dalibaltayana, opravila pa je tudi sprejemne izpite za magistrski študij na Kraljevi akademiji v Londonu. Na koncertu je izvedla Koncert za klavir in orkester v fis-molu, op. 20 Aleksandra Skrjabina.

24. junija letos je bil v Slovenski filharmoniji koncert Simfoničnega orkestra GŠ Kranj, na katerem je orkester zaigral s svojimi najboljšimi učenci. Prejšnji teden smo poslušali nastopa oboista Matija Bačiča in baritonista Nejca Urha, ta teden pa jih bo zaigralo še preostalih šest. Mariia in Anna Mirek bosta izvedli skladbo Vsemirje Matija Krečiča za klavir štiriročno in simfonični orkester, za violinista Svita Zgonca je Gašper Jereb napisal delo Svitanje, Žiga Leben je krstil skladbo Mladi virtuoz Alojza Ajdiča, flavtistka Katarina Jekovec in klarinetistka Ana Jerak pa sta izvedli dvojni koncert Tilna Slakana z naslovom Wind Tales. Simfonični orkester glasbene šole Kranj nastopa pod vodstvom dirigenta Tomaža Kukoviča.

20. junija 2024 je bil v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji koncert z naslovom Simfonična obzorja: Novosti in mladi virtuozi v organizaciji glasbene šole Kranj. Na njem je nastopil simfonični orkester šole z osmimi najboljšimi učenci, ki so izvedli koncertna dela za svoja glasbila. Kar štiri izmed teh so bile novosti, nastale prav za učence, ki so jih krstno izvedli. Ta teden bomo poslušali nastopa oboista Matije Bačiča (Introdukcija, tema in variacije za oboo in simfonični orkester Johanna Nepomuka Hummla) ter baritonista Nejca Urha (Empty chairs at empty tables iz muzikala Nesrečniki Clauda - Michela Schönberga v priredbi Tomaža Kukoviča), zaigral pa bo tudi orkester sam (Madžarski ples št. 6 v D-duru Johannesa Brahmsa). Med glasbenimi vložki bo ravnateljica glasbene šole Kranj Petra Mohorčič predstavila eno naših največjih glasbenih šol.

"Depresija je ena najpogostejših duševnih motenj oziroma motenj razpoloženja, ki lahko prizadene vsakogar. Pri glasbenikih je zaradi visoke stopnje poklicnega stresa ter velikih izvajalskih pritiskov in zahtev tudi do trikrat pogostejša kot pri splošni populaciji, saj so pri njihovem delovanju stalno prisotni stresorji, kot so nenehna primerjava in tekmovalnost, finančna nestabilnost in brezposelnost, osebno žrtvovanje, izolacija in poškodbe. Ker glasbena identiteta glasbenikom predstavlja jedro njihove celostne osebnostne identitete, so lahko kritike, ki so njihov stalni spremljevalec, zelo destruktivne za njihovo osebnost." Samanta Škorja (2022): Depresivnost pri glasbenikih, magistrska naloga Samanta Škorja predstavlja temo, ki je običajno ne povezujemo z glasbeniki, pa čeprav je tudi v svetu izvajalcev resne glasbe močno prisotna. Številke vzbujajo skrb, še bolj kot to pa dejstvo, da le redki glasbeniki poiščejo strokovno pomoč.

Desetega aprila letos je v Betettovi dvorani Akademije za glasbo potekal koncert, na katerem so nastopili komorne zasedbe s harmoniko in Harmonikarski orkester Akademije za glasbo. Posebej se posvečamo orkestru, poslušali pa bomo tudi eno komorno zasedbo. Antonio Vivaldi: Koncert v a-molu za dve violini št. 8, op. 3 (prir. Borut Zagoranski) Tobjörn Lundquist: Copenhagem Music Benjamin de Murashkin: Tarangeshu Maj Brinovec: Zvezdice (Gašper Šemrov – tolkala, Jan Rantaša – harmonika) Harmonikarski orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani deluje od študijskega leta 2011/2012. Poleg rednih letnih koncertov v okviru Komornih večerov ali abonmaja Tutti je do zdaj koncertiral tudi v drugih slovenskih koncertnih središčih, pri čemer posebno pozornost posveča izvedbam izvirnih skladb slovenskih skladateljev. Od njegove ustanovitve ansambel vodi redni profesor za harmoniko Borut Zagoranski.

V okviru cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana je 4. aprila v Viteški dvorani ljubljanskih Križank potekal koncert dua Javornik - Novak, ki ga sestavljata kitarista Samo Novak in Martin Javornik. Predstavila sta se z deli tipičnih skladateljev za kitaro, Granadosa, Sora in Castelnuova – Tedesca, ter z glasbo Georga Friedricha Händla, ki sta jo izvajala približno dva tedna pozneje na koncertu s Kitarskim orkestrom ljubljanske akademije. Kitarista sta skupaj začela muzicirati leta 2022 v okviru predmeta komorna igra na akademiji za glasbo. Tam sta oba študenta Tomaža Rajteriča, ki je tudi mentor zasedbe. Od začetka skupnega delovanja redno prirejata koncerte po vsej Sloveniji, prav tako pa se udeležujeta tekmovanj. Na državnem tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov Temsig sta leta 2023 v svoji kategoriji osvojila prvo mesto in prvo nagrado ter posebno priznanje za izvedbo obvezne skladbe. Enrique Granados: Španski plesi, op. 37 - Andaluza v e-molu, št. 5 in Oriental v c-molu, št. 2. Fernando Sor: Spomin i

"Ozaveščanje javnosti o strpnosti in miru, kot temeljni človekovi vrednoti, odgovornosti, možnosti, pravici, dobrini" je moto projekta Mir - Peace katedre za trobila akademije za glasbo. V okviru projekta so študenti, alumni in profesorji akademije ustvarili nova dela s tematiko miru, njihove skladbe pa je izvedel Trobilni ansambel Akademije za glasbo Brass AG pod umetniškim vodstvom Dušana Kranjca. Zvenele so na koncertu in so sestavni del filma, ki so ga posneli v sodelovanju z AGRFT (https://www.youtube.com/watch?v=vtyH1RavMYI), zdaj pa so luč sveta ugledale tudi na CD-ju, z izdajo katerega se je projekt končal. Idejno zasnovo projekta ter izvedbo predstavlja Dušan Kranjc, ki je povedal tudi nekaj o skladbah, ki jih bomo poslušali: Richard Strauss: Also sprach Zarathustra David Veber: Perpetuum mobile Tilen Slakan: Peaceful Reverie Simon Kravos: War and Peace Andrej Misson: Poker za mir

Godalni kvartet Opifex je mlada in živahna zasedba, ki jo redno srečujemo na koncertnih odrih različnih organizatorjev, posvetili pa smo ji tudi že več oddaj Redakcije za mladinsko glasbo. Tokrat poslušamo posnetek, ki je nastal 2. 8. 2024 v Baročni dvorani Radovljiške graščine kot del cikla Slovenska mlada klasika, ki ga v okviru Slovenskega mladega abonmaja organizira kulturno društvo Odeon. Zasedbi Opifex (Nikola Pajanović, Laura de Wolff, Rebeka Skok, Sara Čano) se je pridružil še pianist Peter Bubola. Klavirski kvintet v f-molu, op. 34 je Johannes Brahms sprva zasnoval kot godalni kvintet z dvema violončeloma in ga prvič spremenil po nasvetu Josepha Joachima, ki je trdil, da so godalni deli pretežki. Predelal ga je sonato za dva klavirja, ki jo je kritizirala Clara Schumann, nato pa je na predlog dirigenta Hermanna Levija nastal en danes najbolj priljubljenih klavirskih kvintetov.

Običajno poslušamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, … včasih pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.

Trio Plamen je kot del cikla GM oder Glasbene mladine Slovenije nastopil 4. 4. 2024 v Slovenski filharmoniji. Zasedba od leta 2020 ustvarja pod mentorstvom Miha Haasa na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Vse članice so v času koncerta obiskovale 2. letnik podiplomskega študija: Špela Pokorn je klarinet študirala pri Jožetu Kotarju, Barbara Nagode violončelo v razredu Eldarja Saparayeva in Eva Založnik klavir pri Tatjani Ognjanovič. LUDWIG VAN BEETHOVEN: KLAVIRSKI TRIO V B-DURU, OP. 11 PAVLE MERKÙ: ASTRAZIONI 1956 ZA KLARINET, VIOLONČELO IN KLAVIR, OP. 23 PAUL JUON: TRIO MINIATUREN, OP. 18

Običajno poslušamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, … včasih pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.

Izpod prstov dveh kitaristov mlajše generacije – Mateja Berlota in Matije Hozjana − tokrat zvenijo melodije tako starejšega kot tudi novejšega datuma. Matej Berlot je nastopil sredi aprila kot del cikla Prisluhnimo Glasbene mladine ljubljanske, Matija Hozjan pa že novembra lani kot del cikla Solo e da camera Akademije za glasbo. J. S. Bach: Suita za lutnjo v c-molu, BWV 997, izbor stavkov D. Bogdanović: 6 balkanskih miniatur C. R. Rivera: Vrtinec plesa – Tri muze za kitaro solo Matej Berlot, kitara Luis de Narváez: Canción del emperador (Mille Regretz Josquina des Preza) H. Villa-Lobos: Etuda št. 11 M. C. Tedesco: Passacaglia, op. 180. S. Brindle: El Polifemo de Oro Matija Hozjan, kitara

Pred nami je drugi del koncerta cikla Tutti Akademije za glasbo, ki je potekal 9. aprila v Cankarjevem domu. Takrat je prvič v Sloveniji zazvenela Simfonija Antarktika Ralpha Vaughana Williamsa, in sicer v izvedbi Simfoničnega orkestra, Mešanega in Dekliškega pevskega zbora Akademije za glasbo, sopranistke Katarine Zorec, organista Uroša Peleta in dirigenta Simona Dvoršaka. Delo temelji na glasbi za film Scott z Antarktike, ki slika ekspedicijo na Antarktiko Terra Nova, katere člani odprave so zmrznili le 11 milj pred zalogo, ki bi jim sicer rešila življenje. Vaughana Williamsa je navdušila ideja, da bo z glasbo slikal sneg in snežne viharje, hkrati pa ga je osupnila nesposobnost načrtovalcev odprave – za pet ljudi so recimo s seboj vzeli le zalogo hrane za štiri, poleg tega niso znali uporabljati pasje vprege. Amatersko načrtovanje tako zahtevne odprave je razjarilo in navdihnilo Vaughana Williamsa, njegova glasba, simfonija pa je že ob krstni izvedbi navdušila občinstvo.

V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma smo 9. aprila 2024 spremljali koncert abonmaja Tutti Akademije za glasbo, na katerem je nastopil simfonični orkester akademije z dirigentom Simonom Dvoršakom. Koncert smo takrat neposredno prenašali, zdaj pa bomo posnetek tega koncerta znova poslušali. Program je bil sestavljen klasično, tako je kot uvertura zazvenela nova skladba študenta kompozicije, sledila sta koncert in po odmoru daljše delo (Simfonija Antarktika Ralpha Vaughana Williamsa bo na sporedu 19. 8. 2024). Začenjamo z glasbo mladega hrvaškega skladatelja Luka Rovisa, ki je leta 2023 končal drugostopenjski študij kompozicije in glasbene teorije na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom Uroša Rojka. O delu Kontrastne perspektive (Contrasting perspectives) pravi, da je rezultat njegovega razmišljanja o ekonomiji glasbenega gradiva ter različnih možnosti, kako ga lahko uporablja, ne da bi se ponovil enak ali podoben zvok. Novemu delu bo sledil priljubljen Koncert za violino in orkester v d-molu, op.

Violinistka Jelena Pejić je 30. 11. 2022 nastopila z Orkestrom Slovenske filharmonije in dirigentom Iztokom Kocenom ter izvedla Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 35 Petra Iljiča Čajkovskega. Za svojo interpretacijo je leto pozneje prejela študentsko Prešernovo nagrado akademije za glasbo. Jelena Pejić je doma iz Srbije in je svoje glasbeno šolanje začela s sedmimi leti v glasbeni šoli Stanislava Biničkega v Leskovcu. Leta 2015 je nadaljevala svojo pot na šoli za glasbene talente v Čupriji pri Milici Mladenović, leta 2021 pa je končala dodiplomski študij na akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Monike Skalar. Potem se je na isti akademiji vpisala še na podiplomski študij v razredu Vasilija Meljnikova, v času koncerta pa je bila študentka drugega letnika.

A la francaise je bilo naslov koncertu, ki je 26. aprila 2023 zvenel v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije in na katerem je v sklopu cikla Tutti akademije za glasbo nastopil Pihalni orkester akademije. Ta od leta 2017 deluje pod vodstvom Mihe Rogina, ki za koncert vsako leto izbere vsebinsko zaokrožen program. Tokrat je torej segel po delih francoskih mojstrov, slišali bomo glasbo Lili Boulanger, Paula Faucheta in Florenta Schmitta, sama ritmično izrazna dela, v katerih se izrazi široka paleta zvočnih barv, ki jih pihalni orkester lahko prikaže z vsemi odtenki. Skladbe je orkester izvedel v izvirni francoski orkestraciji iz prve polovice 20-tega stoletja, ki predvideva tudi nekatere instrumente, ki danes niso več v uporabi, so jih pa glasbeniki nadomestili s sodobnimi alternativami. Ponovitev oddaje, ki je bila na sporedu 13.novembra 2023.

Jeseni 2023 sta v organizaciji Glasbene mladine ljubljanske bila koncerta, na katerih sta zaigrali violinistki Živa Bohinc in Laura Bartelj. Živa Bohinc je študentka violine na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Volodje Balžalorskega, na svojo glasbeno pot pa je stopila v Glasbeni šoli Škofja Loka in jo nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani pri Tatjani Špragar. V tretjem letniku srednje šole se je vzporedno vpisala na zasebni konservatorij Schola Cantorum v Parizu, v razred Violete Smailović-Huart. Na koncertu 25. oktobra 2023 v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata v okviru cikla Dobimo se Glasbene mladine ljubljanske je zaigrala ob klavirski spremljavi Beate Ilone Barcza. Matija Bravničar: Fantazija Johannes Brahms: Sonata za violino št. 1 v G-duru, op. 78 – Deževna Laura Bartelj se je začela učiti violino pri profesorici Valeriji Jenič na Glasbeni šoli Marjana Kozine v Novem mestu, po osmih letih pa je šolanje nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v raz

Drugo polovico koncerta Nazaj k romantiki poslušamo danes, kajti polovico smo slišali že prejšnji teden. Koncert so organizirali Rotary klubi Ljubljana Center in Praga Mesto ter glasbeni akademiji iz Ljubljane in Prage. Prejšnji teden smo v izvedbi godalnega kvarteta Perpetuum in združene zasedbe čeških in slovenskih glasbenikov poslušali dela Emerika Berana, Marijana Lipovška, Leoša Janačka in novo delo ljubljanskega študenta kompozicije Mihe Nahtigala, ta teden pa nas čakata skladbi Antonina Dvořaka in Demetrija Žebreta v izvedbi čeških glasbenikov. ANTONÍN DVOŘÁK: MINIATURE ZA DVE VIOLINI IN VIOLO, OP. 75A Violina: ANDREA ASTRABOVÁ, Violina: KRISTÝNA JUNGOVÁ, Viola: MÁJA WITTOVÁ DEMETRIJ ŽEBRE: GODALNI KVARTET Violina: ANDREA ASTRABOVÁ, Violina: KRISTÝNA JUNGOVÁ, Viola: MÁJA WITTOVÁ, Violončelo: KEISHIRO MIKAWA LEOŠ JANÁČEK / JARMIL BURGHAUSER: DOBROU NOC Združena godalna kvarteta: Violina - Andrea Astrabova, Nuša Rejc, Kristyna Jungova in Anja Kralj, viola - Maja Wittova in Manica Slapšak, violončelo -