18. Vzporednik

Z dopisnico Vlasto Jeseničnik se vprašujemo o iskrenosti vojskujočih se strani pri aktualnih dogovorih za premirje med Rusijo in Ukrajino, razkrivamo Putinove načrte z veliko parado ob praznovanju 80. obletnice poraza nacistične Nemčije ter analiziramo nekatere posledice obojestranskih sankcij na gospodarstvo Rusije in Evropske unije.

V 18-em vzporedniku smo z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl komentirali najbolj akutno problematiko mednarodnih političnih odnosov. Med drugim spregovorimo o tozadevni zapuščini pokojnega papeža, ki je vseskozi opozarjal na nedopustnost napadov na civiliste in se zavzemal za mir: predvsem v Palestini.

Ko so srbski protestniški kolesarji dosegli cilj v Strassbourgu, se je porodila nova ideja o štafetnem teku iz Novega Sada v Bruselj. Hkrati so se protestniki doma osredotočili na pristranske medije, kot sta Radiotelevizija Srbije in Radiotelevizija Vojvodine. Na Kosovu imajo težave s sestavljanjem parlamenta, v Republiki Srbski pa zaradi odpovedane gradbene pogodbe s slovenskim podjetjem Vector zdaj dolgujejo kar 56-milijonsko odškodnino.

Zdi se, da v teh časih evropska politika obravnava samo dve temi, oboroževanje in carine. A tudi pri teh dveh glavnih prioritetah večje enotnosti ni. Pri oboroževanju sta nastali dve večji skupini, pri carinah pa je protiukrepanje odvisno od vsake posamezne članice. Nekatere bi Trumpu z enako mero vrnile na področju industrije, spet druge na področju kmetijskih pridelkov ...

Z našim ameriškim dopisnikom se bomo po dolgih letih spet tresli pred carinami, skoraj tako kot nekoč pred mejnimi prehodi. Ob carinskih grožnjah vsemu svetu pa povsod navzoči Donald Trump nikoli ne pozabi niti na Američane, v kali poskuša zatreti vse ustanove, ki bi utegnile vsaj malo pomagati malemu človeku. Zapira potrošniške, izobraževalne, zdravstvene in vse druge socialne programe.

Naša rimska dopisnica je imela v zadnjih nekaj tednih precej več dela z Vatikanom kot Italijo. Sproti je poročala o hudi bolezni papeža Frančiška in o spolnem škandalu patra Rupnika. Medtem se je italijanska politika pogreznila v razočaranje, Giorgia Meloni, ki si je toliko obetala od obdobja po inavguraciji Donalda Trumpa, zdaj doživlja udarec za udarcem na mednarodnem diplomatskem parketu in osupla ugotavlja, da je Italija pristala na stranskem tiru.

V Avstriji so po več mesečnih pogajanjih ustvarili novo vlado brez skrajno desne svobodnjaške stranke, sicer zmagovalke na avstrijskem Koroškem. Koroški Slovenci so si lahko malce oddahnili, vendar zaenkrat kaže, da se tudi v novi vladi ne bo nič spremenilo. Na drugi strani se vpis otrok v dvojezične šole povečuje, a se znanje in predvsem raba slovenščine ne izboljšujeta.

Na Hrvaškem sta se pred kratkim zgodila dva manjša "čudeža". Tako sta večna politična nasprotnika, premier Plenković in predsednik Milanović, po dolgih letih znova vzpostavila dialog, obenem pa so javnomnenjske ankete po dolgem času zaznale hud padec priljubljenosti vladajoče HDZ, ki zdaj ni več na prvem mestu. Prvi čudež so povzročile negotove razmere v svetu, anketiranci pa so očitno ugotovili, da njihovo vsakdanje življenje ne ustreza podobam o splošnem uspehu, ki jih slika hrvaška vlada.

Nemčija se bo morala to pomlad, kot največja in najvplivnejša članica Evropske unije, odločati med pregovorno pragmatičnostjo in vsiljeno naglico. Ali si bo vzela čas ali bo pohitela s sestavljanjem nove zvezne vlade? Bo na mah dvignila obrambni proračun? Ali imajo Nemci že pripravljen načrt za zaščito svojega gospodarstva v primeru uresničenih ameriških carinskih groženj?

Premirje v Gazi je zares krhko in bi lahko prenehalo veljati, če se sprti strani ne bosta uspeli dogovoriti o njegovi drugi fazi. Mirovna pogajanja potekajo v Kairu, medtem pa se konflikt seli tudi na Zahodni breg. Kakšne so tam razmere in kako kaže ohranjanju tega krhkega premirja?

Četrt leta že trajajo študentski protesti v Srbiji, še vedno se selijo od enega srbskega mesta do drugega. Pravih odgovorov srbskih institucij, ki imajo na vesti tragično zrušitev nadstreška v Novem Sadu, pa od nikoder. Medtem že od novega leta protestirajo tudi Črnogorci, ti policiji očitajo, da slabo skrbi za varnost državljanov. Iz Hrvaške pa se je po vsem Balkanu razširil bojkot trgovin zaradi pohlepa trgovcev in draginje. O vsem tem z dopisnikom iz Beograda Boštjanom Anžinom opoldne na Valu 202.

Tik pred tretjo obletnico vojne v Ukrajini bomo te dni veliko govorili o prizadevanjih za mir – tako na muenchenski varnostni konferenci kot po znova vzpostavljeni telefonski zvezi med Moskvo in Washingtonom. Dopisnica Vlasta Jeseničnik ob dveh obletnicah smrti ruskih opozicijskih politikov, Borisa Nemcova in Alekseja Navalnega, odgovarja tudi na vprašanje, kam je poniknila ruska opozicija.

Poleg vsakodnevnih zunanjepolitičnih "cvetk" si Trump vse od umestitve pogosto privošči tudi lomastenje po državni administraciji. Na varni strani aktualne ameriške politike niso ne zvezna uprava ne dolgoletni karierni uradniki, še najmanj pa različne agencije, ki jim grozi ukinitev.

Če od nekdaj vse poti vodijo v Rim, potem vsaj za letos velja tudi to, da v njem ne boste mogli ostati. Vatikansko sveto leto 2025 je prineslo množico turistov in odneslo stanovanja za dolgoročni najem. Podjetni stanovalci večnega mesta oddajajo vse razpoložljive zmogljivosti le še po spletu in mastno zaračunajo vsako prespano noč posebej. Naša nova stara dopisnica iz Italije Mojca Širok, ki se je letos vrnila v njej dobro znano mesto, se zato že nekaj tednov počuti kot nezakonita priseljenka.

Bo po novem kar Donald Trump določal višino obrambnih proračunov držav članic Evropske unije in koliko se jih že zdaj strinja z znamenitimi petimi odstotki bruto družbenega proizvoda? Se v Bruslju in največjih članicah že pripravljajo na ameriške carinske grožnje? Dopisnik Igor Jurič nam je pojasnil tudi novo ekološko vzpodbudo iz evropske prestolnice: kdor se v službo vozi s kolesom, dobi denarno nadomestilo!

Pogajalci v Katarju, ki so posredovali v pogajanjih med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas, so v sredo dosegli dogovor o ustavitvi ognja v Gazi ter izmenjavi izraelskih talcev in palestinskih zapornikov. Gazo je po novici o dogovoru, ki naj bi začel veljati v nedeljo, preplavila mešanica olajšanja, veselja in žalosti. Medtem pa je Izrael še okrepil bombardiranje zasedenega območja.

Avstrijci so v novo leto vstopili s politično krizo. Socialdemokratska in ljudska stranka ter stranka Neos so prekinile koalicijska pogajanja in mandat za sestavo vlade je dobil predsednik svobodnjaške stranke Herbert Kickl. Ali bodo pogajanja uspela in kaj bi takšna vlada s kanclerjem iz vrst skrajno desne svobodnjaške stranke pomenila za Avstrijo in njene odnose v Evropski uniji ter kaj o tem dogajanju pravi slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem?

Z dopisnico iz Zagreba se pogovarjamo o morda najmanj razburljivih predsedniških volitvah v zgodovini države. Sedanjemu predsedniku Zoranu Milanoviću je zmaga v prvem krogu ušla za las, v drugem pa se bo pomeril z "neodvisnim" kandidatom Draganom Primorcem, ki po mnenju analitikov nima praktično nobenih možnosti, da bi volitve dobil. Poleg politike spregovorimo še o povečanju najhujših oblik nasilja v šolah in načrtih oblasti, da omejijo kratkoročno oddajanje nepremičnin na Hrvaškem, do katerih je hrvaška javnost podobno kritična kot naša glede predlogov o obdavčenju nepremičnin.

Spisek napovedanih potez novih oblasti v ZDA je vse daljši. Druga, posodobljena in politično optimizirana administracija Donalda Trumpa s prav tako dolgim seznamom kontroverznih kandidatov za položaje ministrov naj bi še odločneje kot v svojem prvem mandatu posegla v delovanje javnih storitev, v glavnem z ukinjanjem. Demokratski tabor Joeja Bidna, ki je javnosti in republikanski strani obljubil miren prenos oblasti, se medtem poslavlja z nekaterimi potezami le še nekaj tednov aktualnega predsednika, zaradi katerih bodo v prihodnosti težko zviška gledali na svoje domnevno moralno bolj vprašljive politične nasprotnike.

Kar zadeva protivladne proteste v Srbiji, je novost to, da so se jim množično pridružili tudi srednješolci. Srbska vlada, ki zdaj že dokazano uporablja posebne policijske metode tudi proti mednarodnim organizacijam za zaščito človekovih pravic, se je znašla pred nizozemsko blokado nadaljnjih pogajanj z Evropsko unijo. Medtem sta bližje Evropi Črna gora in Kosovo, v Albaniji pa vladajo preveč negotove politične razmere. Beograjski dopisnik Boštjan Anžin je opisal tudi izkušnjo o tem, kako je v preteklih dneh na svojih pljučih spoznal, zakaj ima Sarajevo najbolj onesnažen zrak na svetu.