Poslovne Krivulje

Leto se bliža koncu, končuje se tudi letošnja sezona Tečajnice na Valu 202. Zadnja, deseta epizoda, je pod drobnogled vzela dogodke, ki so najbolj zaznamovali dogajanje na finančnih trgih v letu 2023. V ospredju je bila še vedno inflacija, tudi ugibanja o recesiji niso pojenjala.Sogovornika: dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani Tomaž Okorn, MMC RTV Slovenija

Zlato morda velja za nekoliko dolgočasno naložbo. A cena te plemenite kovine je v začetku decembra presegla 2100 dolarjev za 31,1-gramsko unčo, kar je največ doslej. V primerjavi z začetkom decembra 2018 je porasla za več kot 70 odstotkov ter tako presegla praviloma precej donosnejši ameriški delniški trg. Že od nekdaj velja, da je zlato eden najboljših hranilcev vrednosti. Bi morale biti plemenite kovine sestavni del vsakega portfelja? Sogovornika: dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani, Irena Moro, direktorica družbe Moro

Bitcoin po daljšem obdobju nekakšnega zatišja spet prihaja v ospredje, njegova vrednost je v soboto, 4. decembra, prvič po lanskem maju presegla 40 tisoč dolarjev. Vlagatelji upajo, da bodo ZDA kmalu dovolile širše trgovanje z najbolj znano kriptovaluto na svetu. Ta močno tvegana naložba je v preteklosti že večkrat poskrbela za razgrete debate in evforično lovljenje kriptovlaka, pri čemer se je marsikdo spotaknil. Tudi pri naložbah v kriptovalute je, podobno kot pri delnicah in drugih vrednostnih papirjih, pomembno, da poznamo ozadje izdajatelja. Gosta oddaje: Dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani Andrej P. Škraba, ekonomist

Nakup delnic je danes bolj preprost kot kadarkoli prej. V času digitaliziranega sveta je obisk borznoposredniških hiš za investiranje v vrednostne papirje skoraj odveč. Vse je mogoče storiti prek mobilnih aplikacij, te pa omogočajo tako dostop do podjetij, ki kotirajo na ljubljanski borzi, kot do tistih na tujih trgih. V oddaji tudi o tem, koliko pozornosti velja ob nakupu delnic nameniti dividendam, ali lahko pretekla višina dividend napoveduje prihodnje zaslužke ter zakaj neizplačilo dividend ne pomeni nujno slabega poslovanja podjetja. Sogovornika: - Dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani - Luka Gubo, analitik in upravljavec premoženja

Vzajemni skladi so dokaj preprost način investiranja za vse, ki nimajo časa ali znanja, da bi poiskali ustrezne individualne finančne instrumente. Tudi pri tej obliki investiranja velja pravilo razpršitve. Kakšno je torej idealno razmerje sredstev, ki jih vložimo v delniške in obveniške sklade? V oddaji tudi o zadnje čase vse bolj priljubljenih ETF-skladih. Ti so praviloma cenovno ugodnejši od klasičnih vzajemnih skladov, a tudi bolj tvegani. Sogovornika: dr. Miha Dominko z Inštituta za ekonomska raziskovanja v Ljubljani, Goran Djuratović iz družbe za upravljanje Generali Investments.

V Sloveniji poznamo tristebrni pokojninski sistem. Njegovo bistvo je, da posameznik sam prevzame del varčevanja za starost, saj samo obvezno pokojninsko zavarovanje ne zagotavlja pokojnine, s katero bi po upokojitvi užival vsaj podoben življenjski slog kot dotlej. A marsikdo ne pozna razlike med pokojninskimi stebri. Kaj torej pomenijo ti pojmi, koliko sredstev bi moral posameznik že med delovno dobo namenjati za dodatno pokojnino in kdaj začeti varčevati za starost?Gosta oddaje sta dr. Miha Dominko z Inštituta za ekonomska raziskovanja v Ljubljani in Žiga Vižintin, svetovalec uprave Pokojninske družbe A.

Zavarovanja veljajo za enega od temeljev urejenih osebnih financ. Ponudbe je veliko, v množici zdravstvenih, premoženjskih, življenjskih, nezgodnih in še kakšnih pa se je pogosto težko znajti. Tokratna oddaja pod drobnogled jemlje predvsem nezgodna, življenjska in premoženjska zavarovanja. V katerih primerih so smiselna in koliko zavarovalnih polic naj bi sklenil posameznik? Je kombinacija zavarovanja z naložbeno komponento dobra izbira ali je za varčevanje bolje izbrati druge produkte? V oddaji tudi o tem, zakaj so mnogi ljudje, ki so bili prizadeti v avgustovskih poplavah, dobili le skromna izplačila.Sogovornika: dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani Samo Ravnikar, skrbnik zavarovanj, Avalon Tim

Krediti, limiti, kartice, obročno nakupovanje … Možnosti za zadolževanje je v današnjem času ogromno. A ne kartic ne limitov ne gre kriviti za finančne težave; krivec je le tisti, ki jih nespametno uporablja in se zadolžuje več, kot si v nekem trenutku lahko privošči. Koliko stane uporaba limita, kaj je pametno zadolževanje in zakaj je pri vsakem kreditnem nakupu priporočljiva udeležba z lastnimi sredstvi?Sogovornika: dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani Roman Budna, finančni strokovnjak

Inflacija ostaja visoka, obresti za prihranke v bankah je še zdaleč ne dosegajo. Posledično denar na bančnem računu, tisti v nogavici pa sploh, realno izgublja vrednost. Kako prihranke oplemeniti, je izhodiščno vprašanje Tečajnice. Katera oblika varčevanja je najboljša naložba za prihodnost naših otrok? Oddaja prinaša tudi odgovor na vprašanje, kaj je tako imenovana ljudska obveznica, ki naj bi jo kmalu izdala naša država, in komu je ta oblika naložbe namenjena. Sogovornika: - Dr. Miha Dominko, znanstveni sodelavec na Inštitutu za ekonomska raziskovanja v Ljubljani - Mira K. Veljić, direktorica Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov

Nova sezona Tečajnice prihaja v negotovih razmerah, ki jih še naprej krojijo vojna v Ukrajini in njene posledice, visoka inflacija in ohlajanje gospodarstva. Za uvod v novo sezono preštejemo korake, ki vodijo do urejenih osebnih financ, ugotavljamo, kako težka naj bo zlata rezerva za hude čase in se sprašujemo, kdaj bodo ukrepi Evropske centralne banke za zajezitev inflacije prinesli oprijemljivejše rezultate.Sogovornik: dr. Miha Dominko, znanstveni sodelavec na Inštitutu za ekonomska raziskovanja v Ljubljani

Manj kot tri minute je trajalo, da je v dober kilometer oddaljeno sosesko dron po zraku dostavil (nepolito) kavo, rogljičke in sladoled. Irsko zagonsko podjetje Manna Aero v predmestju Dublina poskusno že dostavlja hrano z naprednimi droni, prepričani so, da bo to kmalu postala povsem običajna praksa. Bo res? Kako? Kakšne so regulacije in potencialne nevarnosti? Je takšen poslovni model sploh vzdržen? Na Irskem je preverjal Luka Hvalc.Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

Ugotavljamo, kakšna bo mobilnost prihodnosti. Na živahni start-up sceni podjetja razmišljajo tudi o tem, kako se bomo premikali v prihodnje in pri tem precej premikajo meje mogočega. Lani so se kar štirje berlinski start-upi uvrstili med 50 najboljših v tekmovanju za evropsko nagrado za mobilnost. Spoznali boste eno od njih, podjetje Theo ter bolj zrelo podjetje Ebee. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

Nolla v finščini pomeni nič. Praktično nič odpadkov ustvarijo v eni izmed dveh evropskih zero-waste restavracij, ki smo jo obiskali v Helsinkih.Sestavine njihovih jedi so izključno lokalne in sezonske, porabijo vse, kar je mogoče. Iz zelenjavnih olupkov pripravljajo omake, kosti, neuporabne dele sadja in zelenjave, plutaste zamaške in papir pa predelajo v posebnem komposterju. Uporabljajo 70 let star jedilni pribor, kuharji in natakarji nosijo uniforme iz reciklirajočih se materialov, krožniki in skodelice so iz posebne biomase. Kakšen je poslovni model finske Nolle, ki jo vodijo kuharski mojstri iz Španije, Portugalske in Srbije? Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

Kako izbrati prave ljudi za prave položaje? Ustanoviteljica BOC inštituta Simona Špilak razkriva, kako delujejo "lovci na glave" in katere veščine so pri vodenju najbolj zaželene. V pogovoru s strokovnim sodelavcem oddaje profesorjem z Ekonomske fakultete Mihom Škerlavajem in Anjo Hlača Ferjančič tudi o aktualni temi: t. i. tihih odpovedih.

Peta epizoda prinaša vpogled v delovanje hitrorastočega podjetja Blubit, ki je bilo že dvakrat uvrščeno med 1000 najhitreje rastočih podjetij v Evropi. Blubit izdeluje unikatne rešitve na področju industrijske avtomatizacije in robotizacije. Kako pomembno je najti vodje in kako zanimiv pristop imajo pri njihovem razvoju?Gosti: Andreja Boštjančič, vodja splošnih služb v Blubitu; Zvonko Boštjančič, lastnik in direktor Blubita; dr. Miha Škerlavaj, strokovni sodelavec in profesor z Ekonomske fakultete v Ljubljani.

Četrta epizoda prinaša poseben vpogled v delovanje Elana. Gostimo Melanijo Korošec, s katero se pogovarjamo o stalnem inoviranju in o inovativnih ekipah. Nekdanja vrhunska tekmovalka v telemark smučanju je prepričana, da je inoviranja sposobna le ekipa, ki ni prestrašena, in ki kdaj na mizo prinese tudi kaj norega. Verjamem, da nam šport da vztrajnost in jasno usmerjenost k ciljem. Daje tudi vzdržljivost, ki je dobra popotnica v Elanu. Melanija Korošec

V tretji epizodi v ospredje postavljamo inoviranje, vodenje sprememb in smisel pri delu. Pred petimi leti je bilo podjetje Narayan ustanovljeno z osnovno idejo, da ljudem prinese zdravo prehrano po dostopni ceni. Poleg tega pa na trg poskušajo prinesti tudi superživila in rastlinske alternativne oblike proteinov. Pri inovacijah velikokrat naletijo na nezaupanje ali na odpor. Njihovo vodilo je izobraževanje ljudi o tem, zakaj trenutni način proizvodnje hrane ni primeren. Gosta: Žiga Vraničar, strateški direktor podjetja Narayan; dr. Miha Škerlavaj, strokovni sodelavec in profesor z Ekonomske fakultete v Ljubljani.

V posebni oddaji o izkušnjah, ki so ga izoblikovale, govori trener slovenske skakalne reprezentance Robert Hrgota. "Pomembno je, da se ne izogibaš konfliktom, ampak neposredno komuniciraš." Kako dajati povratne informacije, kako zgraditi zdravo kulturo v ekipi in kako si je samozavest pridobil kot neizkušen snemalec?

Nova sezona prinaša zgodbe, ki v ospredje postavljajo trajnost.Prvi gost je Jernej Česen iz podjetja Outfit 7. Eno vodilnih podjetij na področju iger ima več kot 400 zaposlenih z vsega sveta. Z gostom o tem, kako se je podjetje spremenilo, kako skušajo poskrbeti, da ne pride do izgorelosti in kaj je zanj največji izziv pri vodenju. "Pomemben vidik trajnosti, ki je pogosto spregledan, je način ravnanja z ljudmi pri delu." dr. Miha Škerlavaj, strokovni sodelavec in profesor z Ekonomske fakultete v Ljubljani  

Gin je še pred nekaj leti, sploh v Veliki Britaniji, veljal za pijansko pijačo. Zdaj pa je spet v ospredju med trendovskimi alkoholnimi pijačami, predvsem zato ker lahko take vrste pijačo brez zapletene tehnologije naredimo tudi v domačih kraft delavnicah. Edino zapovedano pravilo pri izdelavi gina je namreč to, da moramo v proizvodnji te pijače uporabiti alkohol in vsaj nekaj gramov brinovih jagod. Dandanes se police trgovin šibijo pod raznovrstnimi znamkami ginov z vseh koncev sveta, vsako leto več pa je tudi domačih proizvajalcev, ki ponujajo gine z raznoliko paleto okusov. Erika Sarkiča iz podjetja BrinGin, pionirja slovenske kraft proizvodnje gina, ki je svoj posel zgradil na družinski tradiciji pridobivanja brinjevca, in njegovo ženo Petro Grilj Sarkič, ki iz brinovega olja izdeluje kozmetiko, je pred nekaj tedni ob Svetovnem dnevu biosfernih območij UNESCa v Rodiku obiskal Miha Švalj. *Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorn