Soto?ja

Ob 68. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe prihajajo iz vrst koroških Slovencev opozorila predvsem glede pravice do osnovnega pouka v slovenskem jeziku. O (ne)izpolnjevanju manjšinskih pravic, zapisanih v znamenitem 7. členu, razmišlja prof. dr. Daniel Wutti z višje pedagoške šole v Celovcu. Nekatere najnovejše rešitve so korak nazaj, ugotavlja sogovornik, dejaven tudi pri negovanju kulture spominjanja. Podrobneje tudi o projektu DARLA – Erinnerungslandschaft.at. Gre za spletno platformo, na kateri je opisanih 323 spominskih obeležij žrtev nacizma na avstrijskem Koroškem in zemljevid vseh teh obeležij. Čezmejni Interreg projekti so priložnost tudi za Slovence v Italiji. Pri težavah s pomanjkanjem usposobljenih kadrov pa jim od začetka leta pomaga projektna pisarna. Zakaj med Slovenci na Hrvaškem ni zanimanja za sodelovanje na manjšinskih volitvah, se pogovarjamo z Vasjo Simoničem, ki je v zadnjih dveh mandatih vodil svet slovenske narodne manjšine Primo

Krovne politične organizacije koroških Slovencev že vrsto let iščejo rešitve za organ, ki bi olajšal njihovo usklajevanje pri ključnih manjšinskih vprašanjih. V zadnjih mesecih se je obudila ideja za koordinacijo predsednikov in podpredsednikov vseh treh organizacij. Na to pobudo ene od krovnih je druga odgovorila s proti pobudo o razširjeni koordinaciji z vsemi izvoljenimi predstavniki. Ali obstajajo dejanske možnosti za oblikovanje nekega skupnega organa? Ustavimo se v Železni Kapli, kjer so uradno odprli prenovljeno Hišo kulture. Predstavimo Gormerkansko knjigo, ki priča o močni zgodovinski prisotnosti slovenskega jezika na avstrijskem Štajerskem. V Dolini pri Trstu se pridružimo udeležencem Majence, tradicionalnega praznovanja pomladi in mladosti. Na Gornjem Seniku pa prisluhnemo Seniškim sinicam. Foto: Brez maja ni Majence

Ženski pevski zbor Rož iz Šentjakoba v Rožu na avstrijskem Koroškem se je leta 2017 predstavil s svojim 2. stilskim koncertom Shiva šiva - pesmi o delu. Pevke so dve leti zbirale pesmi o delu z vsega sveta in na koncu izbrale 17 pesmi. Dodale so jim še razmišljanja o delu in delavcih, delavskih pravicah in krivicah, potrošništvu in posledicah globalizacije. Pod režisersko taktirko Marjana Štikarja je nastal multimedijski projekt, ki je obogaten s scenografijo, koreografijo in avtorsko glasbo navduševal občinstvo predvsem na avstrijskem Koroškem. Leta 2020 se je ženski pevski zbor Rož z multimedijskim projektom Shiva šiva predstavil tudi mariborskemu občinstvu in večji del takratnega koncerta lahko slišite v praznični oddaji.   Foto: Ženski pevski zbor Rož v Mariboru

Predsednica države Nataša Pirc Musar se je po obisku Budimpešte in srečanju z najvišjimi predstavniki Madžarske odpravila še na Dunaj, kjer se je sestala z avstrijskim kolegom Aleksandrom Van der Bellnom.Pred obiski v obeh prestolnicah se je najprej ustavila pri porabskih Slovencih in se nato sestala še s širokim krogom predstavnikov koroških Slovencev. Kaj so ji povedali in pokazali rojaki v Porabju? Kaj pričakujejo koroški Slovenci? Preverjamo, kako je s slovenskimi kandidatkami in kandidati za manjšinske volitve na Hrvaškem. Na Proseku pa med vajo zmotimo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, ki bo pol stoletja delovanja praznoval tudi v Ljubljani.   Foto (Silva Eöry) - sprejem predsednice države Nataše Pirc Musar s soprogom v Porabju

Marko Pisani iz Stranke slovenska skupnost je edini, ki bo v prihodnjem mandatu zastopal Slovence v deželnem svetu Furlanije – Julijske krajine. Opozarja, da se morajo tudi v njegovi stranki resno zamisliti, kako naprej. Senatorka Tatjana Rojc je prepričana, da je za potrditev politične zastopanosti Slovencev ključna sloga. Manjšina se mora odločiti, kaj hoče, pravi. Potegnemo črto pod tokratne koroške kulturne dneve v Ljubljani. Ena od sklepnih prireditev je bila gledališka predstava Butalci, s katero se je v Mini teatru predstavil mladinski Teater Srce iz Dobrle vasi. Gostimo Mirjano Žagar, predano učiteljico slovenskega jezika v Gorskem kotarju, in porabsko rojakinjo Margito Korpič, dobitnico spominske plakete Avgusta Pavla.   Foto: Predstava Butalci teatra Srce iz Dobrle vasi 

V Domu glasbe v Celovcu je 12. marca vnovič zapela Koroška. Po dveh letih spletnih koncertov je tradicionalna revija Koroška poje vnovič privabila množico ljudi z avstrijske Koroške, iz Slovenije in Furlanije – Julijske krajine, željnih slovenske zborovske pesmi. Letošnji koncert je Krščanska kulturna zveza naslovila Koroška poje 50 + 1. Lani je namreč minilo 50 let od prvega koncerta. Tudi letos so nastopili zbori in vokalne skupine iz vseh treh koroških slovenskih dolin, gostje iz Gorice in Ljubljane. Kako so se na reviji Koroška poje predstavili dekliška vokalna zasedba Mladi Akzent iz Ledinc, mešani pevski zbor Peca iz Globasnice, kvartet OisterniX iz Zahomca, vokalna skupina Lipa iz Velikovca, mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža, moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice in dekliški pevski zbor 1. letnika Škofijske klasične gimnazije iz Ljubljane, lahko slišite v tokratni oddaji.   Foto: združeni zbori in s

Deželne volitve v FJK in na avstrijskem Koroškem, obisk ministrov, pristojnih za Slovence v zamejstvu in kohezijo, pouk slovenščine na Hrvaškem in pomanjkanje učiteljev, križev pot porabskih SlovencevV Furlaniji – Julijski krajini so potekale volitve v deželni svet in Slovenci imajo možnosti za mesto v njem. Pomembna je njihova volilna udeležba, pravi urednik informativnih programov na deželnem sedežu RAI v Trstu Marko Tavčar. Če bi ostali brez deželnega svetnika, bi bila to velika izguba za celotno slovensko narodno skupnost, je prepričan. Avstrijski Koroški bo tudi prihodnjih pet let vladala rdeče črna koalicija Socialdemokratske in Ljudske stranke. Kaj bo prinesla koroškim Slovencem, sprašujemo Marjana Sturma, nekdanjega dolgoletnega predsednika Zveze slovenskih organizacij, in Daniela Wutti, profesorja na višji pedagoški šoli in univerzi Alpe Jadran v Celovcu. Zanima nas, kakšni so rezultati obiska ministra za Slovence v zamejstvu Mateja Arčona in min

Zgodovinski dogodki za Porabske Slovence in njihov gospodarski razvoj, za koroške Slovence in njihovo gledališko ustvarjanje in za trojezično komično gledališče Komigo v Gorici  Zveza Slovencev na Madžarskem je podpisala pogodbe s prijavljenimi na prvi razpis iz programa spodbujanja gospodarske osnove porabskih Slovencev. Kakšno je bilo zanimanje med podjetniki in kaj tak razpis pomeni tam živeči slovenski narodni skupnosti? Z učiteljico slovenščine na osnovni šoli v Matuljih Lidijo Mugoša Ivica se pogovarjamo o velikem zanimanju učencev in izzivih pred katerimi se je znašla, ko je stopila v razred z več kot 35 učenkami in učenci. Ob svetovnem dnevu gledališč se ustavimo v Kulturnem domu v Gorici. Njihov abonma komičnega gledališča KOMIGO praznuje 20-letnico. Kakšne načrte pa ima novoustanovljen Teater Rampa, prvo profesionalno gledališče koroških Slovencev? Vas zanima, kaj se dogaja v Pavlovi hiši v Potrni, kulturnem sredi&scar

V Furlaniji – Julijski krajini bodo 2. in 3. aprila potekale deželne volitve, zelo pomembne za slovensko narodno skupnost. Kdo so kandidatke in kandidati iz vrst narodne skupnosti in s kakšnimi programi nagovarjajo volivce? Anita Vajda, direktorica podjetja Porabje d.o.o., ki upravlja hotel Lipa v Monoštru, pojasnjuje, kako so se soočili z energetsko krizo na Madžarskem. Koroški slovenski glasbenik Nikolaj Efendi predstavlja svoj najnovejši album, nastal na Dunaju v času pandemije. Četrti samostojni album je naslovil Dovolj, prvič pa so na njem vse pesmi v slovenskem jeziku. Prisluhnemo pa tudi dogajanju na 56. reviji od Pliberka do Traberka.

Zveza slovenskih žena na Koroškem praznuje 80-letnico delovanja. Kako se je skozi desetletja spreminjal položaj koroških Slovenk in kako je danes z njihovo enakopravnostjo? Po dveh virtualnih letih in spletnih koncertih je v celovškem Domu glasbe vnovič zapela Koroška. Krščanska kulturna zveza je svojo tradicionalno pevsko revijo tokrat naslovila 50+1 in na njej predstavila tudi prvo spletno pesmarico – aplikacijo – Venec slovenskih. Na enem mestu je zdaj zbranih več kot 500 slovenskih ljudski in narodnih pesmi, z besedili in notnimi zapisi, dostop do njih pa možen od koderkoli, je zadovoljen idejni oče aplikacije Stanko Polzer. Na Koroška poje je letos nastopil tudi moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice. Zdravko Klanjšček, ki zbor vodi vse od začetka leta 1964, je prvič nastopil v Celovcu že leta 1958. Ustavimo se na sejmu ekstra deviškega oljčnega olja v Trstu in v Monoštru, kjer so praznovali četrt stoletja knjižne zbirke Med Rabo in Muro.

Na deželnozborskih volitvah na avstrijskem Koroškem je vnovič največ glasov dobila Socialdemokratska stranka Petra Kaiserja. Toda zmaga je manj prepričljiva kot v prejšnjih dveh mandatih. Če je pred desetimi leti koroškim Slovencem posijalo sonce, kaj za njih pomeni tokratni rezultat? Koliko bo lahko na njihove probleme v koroškem deželnem zboru opozarjal Franc Jožef Smrtnik? Politolog dr. Karl Hren ne pričakuje bolj promanjšinske politike. Nadaljujemo zgodbo o zelo pomembnih porabskih štipendistih, ki pa jih je vse manj. Pristojni v slovenski narodni skupnosti se tega zavedajo in iščejo konkretne rešitve, ugotavljata doktorici Katalin Munda Hirnök in Sonja Novak Lukanović z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. V Pulju se pridružimo udeležencem male šole slovenščine. Na Svetih Višarjah pa se pogovarjamo z gostilničarjem Juretom Prešernom, tudi o dirki po Italiji, ki bo letos imela enega od ciljev prav na Višarjah.

Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske narodne skupnosti v Sloveniji so se dogovorili za okrepitev sodelovanja tudi na področju čezmejnega gospodarskega razvoja. Potegnemo črto pod prvo tretjino tokratnih Koroških kulturnih dni v Ljubljani, na katerih so koroški Slovenci predstavili delček svoje filmske, literarne in lutkovne ustvarjalnosti. Pridružimo se najmlajšim, ki so v reški Bazovici kreativno preživljali počitniške dni. Doktorici Sonja Novak Lukanović in Katalin Munda Hirnök z Inštituta za narodnostna vprašanja pa spregovorita o ugotovitvah raziskave o porabskih štipendistih, nosilcih razvoja slovenske narodne skupnosti na Madžarskem.

Pred deželnozborskimi volitvami na avstrijskem Koroškem so se vnovič pojavili napadi na slovensko narodno skupnost. Kaj o tem meni peterica kandidatk in kandidatov za mesto v deželnem zboru iz vrst koroških Slovencev? Je bil odziv uradne Slovenije res streljanje vrabcev s kanoni? Zamejska gospodarska koordinacija postavlja temelje za konkretne projekte in idej za sodelovanje ne manjka. Zanima nas, kaj prinaša strategija turističnega razvoja Benečije in Rezije, s katero bodo skušali ustaviti odseljevanje. Tudi pustnemu dogajanju se ne moremo izogniti. V Števanovcih se tako pridružimo porabskim rojakom, ki ohranjajo tradicijo borovega gostüvanja.

Slovenski kulturni praznik je za rojake zunaj matične države eden najpomembnejših, zato je večji del tokratne oddaje posvečen prav njihovemu kulturnemu poklonu Francetu Prešernu. Sprehodimo se od palače glavne Pošte v Trstu, kjer so osrednjo proslavo pripravili Slovenci v Italiji, do Gradca, kjer so se slovenski kulturi poklonili skupaj z najmlajšimi. Ustavimo se v Monoštru, kjer so tam živeči rojaki brali Prešernove pesmi, in v Zagrebu, kjer so se velikega pesnika spomnili s kar tremi prireditvami. V začetku maja bodo na Hrvaškem maja manjšinske volitve, vendar za njih ni velikega zanimanja. Zakaj, pojasnjuje strokovnjakinja za pravice narodnih skupnosti, dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić.

Gostimo tržaškega slovenskega literata in novinarja Dušana Jelinčiča, dobitnika nagrade Prešernovega sklada za prvi roman o tigrovskem gibanju. Nagrada, ki jo je dobil za roman o svojem očetu Zorku Jelinčiču, mu, pravi, pomeni posebno zadoščenje. Predstavimo pesniško zbirko Marija Čuka Vse gube ljubezni. Gre za prvo njegovo delo, ki je prevedeno v nemščino. Predsednik Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek spregovori o ključnih letošnjih izzivih, med katerimi je tudi zagon profesionalnega gledališča RAMPA. Veliko načrtov imajo tudi Slovenci v Zagrebu, poudarja predsednik Slovenskega doma Darko Šonc. Kako pa se pripravljajo na manjšinske volitve? Ustavimo se tudi na Gornjem Seniku, ki sta ga skupaj obiskala kmetijska ministra Slovenije in Madžarske. Kakšen je položaj kmetijstva in kaj si lahko na tem področju obetajo porabski Slovenci?

Rojaki v sosednjih državah začenjajo s praznovanjem slovenskega kulturnega praznika. Jezik, naše bogastvo, je bil naslov proslave v Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Koliko je zavest o bogastvu jezika še prisotna med koroškimi Slovenci? Čestitamo letošnji Tischlerjevi nagrajeni Milki Kriegl, ki predano skrbi za ohranitev slovenske ziljske etnološke dediščine. V Furlaniji – Julijski krajini iščejo učitelje za pouk v slovenskem jeziku. Po večletnih prizadevanjih je zdaj končno objavljen javni razpis, na katerega se lahko prijavijo tudi kandidati iz Slovenije. Porabski Slovenci si letos obetajo kar nekaj investicij, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Kakšen pa je odziv na razpis za razvoj malih in srednje velikih podjetij?

Prioritete Slovencev v sosednjih državah določamo skupaj z njimi, pravi pristojni minister Matej Arčon in opozarja na pomen dobrih praks, ki lahko pomagajo pri reševanju težav. Ena od najbolj perečih je pomanjkanje učiteljev slovenskega jezika na Hrvaškem. Ni pa to edini problem pri pouku slovenščine, poudarja dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Med prve letošnje cilje Slovencev v Italiji sodi zasedanje vladnega omizja, da bi na njem spregovorili tudi o težavah na področju šolstva. Preverimo, kako je s poukom slovenščine pri rojakih na avstrijskem Štajerskem, in gostimo Margito Mayer, nekdanjo novinarko, ki po upokojitvi sodeluje z muzejem Avgusta Pavla v Monoštru.

Vse tri krovne politične organizacije koroških Slovencev sodelujejo in se usklajujejo, kar se je pokazalo tudi pri pripravi deželne zakonodaje za predšolsko vzgojo, zagotavlja Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk. Kaj pa prinaša novela zakona o varstvu in izobraževanju v vrtcih? Pridružimo se mladim na dnevu odprtih vrat slovenskih srednjih tehničnih šol v Gorici in gostimo predsednika državne slovenske samouprave Karla Holca. Lani je bil za porabske Slovence veliki izziv popis prebivalstva. Kaj jih čaka letos? Tajnica slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja Maja Tatković Diklić pa med drugim spregovori o manjšinskih volitvah, ki čakajo Slovence na Hrvaškem spomladi, kandidatih in težavah zaradi skromnega financiranja pristojnih oblasti.

Benečijo je treba šele odkriti, je na tradicionalnem dnevu emigranta v Čedadu opozorila senatorka Tatjana Rojc. Kaj najbolj pesti Slovence na Videmskem in kako živahno je njihovo kulturno delovanje, lahko slišite v tokratni oddaji. S predsednikom Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Benjaminom Wakounigom se pogovarjamo o ključnih gospodarskih izzivih zveze, ki je tudi slovenski poslovni klub. Razvoj gospodarstva in možnosti za zaposlitev mladih, ki bi tako ostali doma, so med pomembnimi cilji porabskih Slovencev, poudarja njihova zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Kako Hrvaška izpolnjuje določila ustavnega zakona o pravicah narodnih manjšin, sprejetega pred 20 leti? Profesorica in dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić ugotavlja, da ne družbeno ozračje ne hrvaška politika manjšinam nista naklonjena.

Praznično oddajo posvečamo četverici rojakov, ki vsak na svojem področju dejavno sooblikujejo življenje slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah. Režiserka Andrina Mračnikar je v svojem najnovejšem dokumentarnem filmu Izginjanje/Verschwinden prikazala 100 let življenja koroških Slovencev in njihovega boja za svoje pravice. Kaj ti koristi jezik, če ga z nikomer ne moreš več govoriti, se sprašuje. Novinar Dušan Mukič zase pravi, da je iskalec, ki išče lastno identiteto. Ta je tesno povezana s slovenskim jezikom in porabskim narečjem, v katerem piše sonete. Novinarska prihodnost čaka tudi Katjo Canalaz, predsednico društva mladih Slovencev v Italiji, ki v diplomski nalogi raziskuje pomen beneškega narečja v tedniku Novi Matajur. Prepričana je, da se morajo rojaki v Benečiji odločiti, kakšno prihodnost si želijo, da ne bodo postali neko fantazijsko bitje, ki je nekoč živelo na njihovem ozemlju. Tudi kitarist Natko Štiglić se je dejavno vključil v življenje slovenske skupnosti na Hrvaškem. V magistrski nalo